V nedeljo 6. Februarja ob 11.00 uri je v Dovcah pri Komnu pred spomenikom potekala proslava ob počastitvi 78. Obletnice napada Južnoprimorskega odreda na fašistično kolono. Na proslavi so sodelovali: Združenje borcev za vrednote NOB Komen, Krajevna organizacija združenja borcev za vrednote NOB Branik, Veterani Društva Komenski Kras 91, PVD SEVER za Primorsko in Notranjsko, Veterani SEVER Severne Primorske, Občina Komen, Mestna občina Nova Gorica in častna straža Slovenske vojske.
Delegacije KO ZB za vrednote NOB so pred spomenikom padlih partizanov položile vence, ter se z minuto molka poklonile njihovemu spominu. Slovesnosti je sledil pozdravni govor župana občine Komen g. Modic Erika , v katerem je poudaril pomen partizanskega gibanja, čigar dediščina bi morala v današnjih časih združevati in ne razdvajati. Slavnostni govornik Dr. Premk Martina, predsednika sveta predsedstva ZZB NOB Slovenije, pa je poudaril, da je bil partizanski boj, boj za osvoboditev, enakopravnost ter boljše in skupno življenje. In ne moremo pozabiti nanj, še posebej na Primorskem ne, kjer so ljudje trpeli že pred drugo svetovno vojno. Današnja politika pa to zgodovino izrablja za razdvajanje prebivalcev, vendar je le ta preprosta in ostaja le ena.
Program so oblikovali še solist-pevec Aleks Pavlin, recitator Igor Rojc, ter učenci OŠ A. Šibelja Stjenka podružnica Štanjel.
Slovesnost je potekala ob upoštevanju trenutnih zdravstvenih ukrepih.
Napad Južnoprimorskega partizanskega odreda se je zgodil 2. Februarja 1944 leta na nemško-italjansko kolono prav na kraju slovesnosti med Komnom in Branikom v Dovcah. Partizanskemu odredu je poveljeval legendarni poveljnik narodni heroj Anton Šibelja – Stjenka, ki je bil namestnik komandanta Južnoprimorskega odreda. Po napadu 2. Februarja 1944 so se nemške sile maščevale tako, da so požgale okoliške vasi, prebivalce pa izgnale v nemško mesto Neumarkt.
Južnoprimorski partizanski odred sodi med najbolj znane slovenske gverilske vojaške enote, ki so med drugo svetovno vojno operirale na Primorskem. Področje njegovega delovanja je v glavnem zajemalo predvsem Kras, Vipavsko dolino in podnanoško področje na Postonjskem. Občasno pa je segalo tudi v Brda in Trnovski gozd. Značilnost te vojaške enote je bila v tem, da so jo kar trikrat ustanovili in trikrat razpustili, kar se ni zgodilo nobeni drugi tedanji slovenski partizanski formaciji. Južnoprimorski odred so 9. Septembra 1944 dokončno ukinili, borce pa vključili v Bazoviško brigado.
Povezava za video posnetek: https://youtu.be/vGrtY4OF4HA
Besedilo: Franko Zadnik
Foto: Franko Zadnik, Vid Šibelja
