Aktivnosti

Pomoč veteranov v porodnišnici Postojna

VOJNI VETERANI ZA SLOVENIJO SO PORODNIŠNICI POSTOJNA URADNO PREDALI NAMENU PROSTORE, KI SO JIH DOBRODELNO PREBARVALI


Vojni veterani za Slovenijo porodnišnici Postojna uradno predali namenu prostore, ki so jih dobrodelno prebarvali

V porodnišnici Postojna sta 23. maja  Dušan Presetnik, predsednik OZVVS Ljubljana in izredna prof. dr. Nataša Tul Mandić, dr. med., spec. gin., predsednica društva Slojenčki uradno predala namenu glavni vhod in avlo v porodnišnici Postojna, ki so jih z barvami JUB pod vodstvom izkušenih slikopleskarskih mojstrov iz podjetja Dipex prebarvali veterani vojne za Slovenijo iz Območnega združenja veteranov Ljubljana, Policijskega veteranskega društva Sever Ljubljana in Primorska-Notranjska ter ZV Ljubljana 90-91. S tem darilom ob mednarodnem dnevu medicinskih sester so veterani Zveze veteranov vojne za Slovenijo počastili svojo 30-letnico.

V kulturnem sporedu sta sodelovala Policijski pihalni kvintet in pod vodstvom mentorice kvartet Violina iz Glasbene šole Postojna. Slovesnost pa je odlično vodila Mateja Jordan

Slovesne prireditve, ki je potekala pred vhodom v porodnišnico se je poleg župana Občine Postojna Igorja Marentiča in podžupanje Občine Pivka Majde Godina udeležil tudi predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič s soprogo, predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever, Tomaž Čas, s soprogo. Pridružili pa so se jima tudi drugi vidni predstavniki veteranskih organizacij in lokalne skupnosti ter mediji.

Po himni je navzoče nagovoril direktor porodnišnice Aleksander Merlo, dr. med., specialist ginekologije in porodništva, vrhunskega strokovnjaka, brez katerega bi bilo mesto postojnske porodnišnice med ostalimi slovenskimi ustanovami bistveno drugačno,  ki se je vsem sodelujočim zahvalili za opravljeno in poudaril:

»Mi smo ginekologija, porodništvo, smo kirurške stroke, zaradi tega se od nas pričakuje, da smo malo bolj hitri in učinkoviti. Dolgih govorov še sam nisem nikdar prenašal. Najprej hvala za to, kar ste naredili veterani. Jaz spadam tudi tja že, čeprav let niti ne čutimo, niti ne izgledamo tako slabo. Volje imamo dosti, vidim, da smo vsi še nekje agilni.

Zahvala gospodu Dušanu Presetniku, ki je gibalo vseh naših aktivnosti. Ni prvič, da so veterani, pa tudi njegova ekipa, barvali naše prostore. Smo zadovoljni, veseli in počaščeni, da se najde nekdo v tej državi, ki naredi nekaj brezplačnega v korist nas vseh. To v zadnjem času malo pogrešamo. Tudi individualizem se bo verjetno ustavil. Podpiramo aktivnosti posameznikov, ki obujajo stare čase, ko smo bili kot mušketirji – vsi za enega, eden za vse. Razdajali smo se in mislim, da se še in da nismo rekli zadnje besede.

V čast mi je, da imamo tak visok zbor z gospodom Ladislavom Lipičem na čelu. Tega še nismo imeli in sem počaščen. Tudi gospoda Fabio Steffe iz Primorske, sploh pa da iz Ljubljane kaj takega pride, tega nisem najbolj navajen. Po dolgih letih je iz Ljubljane prišlo to, kar vidite tule zraven – državna sredstva za delo na področju oplojevanja z biomedicinsko pomočjo. Zadeva se je zdaj začela in bo to v nekaj mesecih narejeno. To bo zaokrožitev dela in projekta naše bolnišnice, ki je potem edina v Sloveniji manjša in specialna bolnica, ki bo nudila na področju zdravljenja žensk praktično celotno paleto zadev. Smo ponosni, da imamo vrhunske strokovnjake, vrhunske kolege, vrhunsko medicinsko in tudi drugo osebje. To nam tudi povedo vse pacientke, ki naše usluge koristijo. Knjiga za pritožbe je prazna, pohval je nešteto. Upam, da se bomo tega še naprej držali in da bomo nadgrajevali te zadeve. Nisem ravno pesimist, ampak optimist, ker za nami prihaja mladina, ki bo, sem prepričan, še boljša, kot smo mi.

Vsako dobro vodstvo v ustanovi mora težiti k temu, da bo pustila za seboj nekaj v spomin, da je bila ta šola dobra. Mislim, da ima Slovenija še vedno, kljub silnim težavam, dobro medicino. Določene probleme, ki so se v zadnjem času pojavljali, bo težko reševati, a z dobro voljo in tovarištvom med nami bomo mi, ki delamo v zdravstvenih ustanovah, tudi te težave premagali. Strokovno je slovensko zdravstvo še vedno na nivoju, tako da glede kvalitete ni problema. Lahko vam zagotovim, poznavajoč tudi sosede in po svetu, da smo lahko zadovoljni, da imamo tako zdravstvo in tako državo. Vsi jo nekaj kritiziramo, ampak na koncu je treba potegniti črto pod vse te aktivnosti. Zaenkrat imamo – in upam, da bo tako tudi v bodoče – mirno življenje in to je bilo postlano v devetdesetih letih, tako da ne smemo dopustiti, da bi šle zadeve v negativo.

Ob tej priložnosti se moram zahvaliti gospodu Dušanu Presetniku, ker brez njega tega dogodka ne bi bilo. Kot ga poznam, sem prepričan, da ni zadnjič in da se bomo mogoče v naslednjih letih tudi še kaj videli. Hvala gospodu Dušanu za te aktivnosti, hvala vsem, sploh pa vašemu poveljniku, g. Lipiču, ki ga poznam še iz tistih devetdesetih let, in ga visoko cenim. Tako furajte naprej! Brez glave gredo zadeve včasih po čudnih poteh, in v državi je treba graditi neki piramidni sistem, kjer bodo sposobni ljudje, ki jih je treba vsestransko stimulirati, da bodo peljali te zadeve naprej. Naj ne bo preveč pesimizma. Tu imamo mladino, ki nam bo potem še kaj zaigrala in nas bodo spravili v dobro voljo. Še enkrat hvala vsem, ki ste prišli.«

Sledil je govor predsednika Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislava Lipiča, ki ni skrival zadovoljstva nad opravljeno humanitarno delavno akcijo veteranov. Dejal je:

»Spoštovani veterani, spoštovani gospod direktor bolnišnice, dr. Merlo z vsemi svojimi sodelavkami in sodelavci, spoštovani dr. Čas, predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever, in še posebej vsem tistim, kateri ste tako kot vsako leto do sedaj, vendar na drugih lokacijah, tudi letos opravili eno od dogodkov, ki spadajo tudi v naše poslanstvo. To pa je tudi humanitarna dejavnost, s katero se obe veteranski organizaciji ukvarjata.

Tako smo pred leti pomagali tistim, ki so doživeli in preživeli poplave v Bosni, Srbiji, in seveda tudi pri nas. Pomagali smo tudi pri velikem požaru v minulem letu, seveda na svoj način. Pomagamo tam, kjer se le da. To, da lahko danes spregovorim v najbolj ugledni porodnišnici v Sloveniji, je zame še posebno zadovoljstvo in hkrati tudi majhna težava. Vedno smo navajeni govoriti o zadevah, ki niso najbolj priljubljene in škodujejo celotnemu človeštvu. Danes ne želim izreči tega naziva, kajti tu smo v okolju, kjer prihajajo na svet zelo mladi, ki bodo nadaljevali to poslanstvo, s katerim smo se mi začeli ukvarjati leta 1991. Oni bodo tisti, ki bodo živeli, ustvarjali, in jaz upam, da v dobri ali pa še celo boljši družbi, v kateri ne bo v celoti prevladala umetna inteligenca. Res je, da to pomeni nekakšen napredek, razvoj, vendar na področju tako domoljubja kot svobodoljubja ravno ta umetna inteligenca ne bo storila veliko, celo bore malo.

Vse tri organizacije, ki so pripravile in dokončale to pomembno nalogo, si zaslužijo pohvalo, ne samo zaradi opravljenega dela, ampak zato, ker med sabo sodelujejo. Samo sodelovanje z ramo ob rami bo pomenilo tudi napredek in tisto, kar je tudi dr. Merlo v svojem nagovoru povedal. To državo, ki smo jo skupaj ustvarjali, narediti še boljšo. To pa lahko naredimo samo z medsebojnim spoštovanjem in razumevanjem. Prepričan sem, da bodo tudi politiki prej ali slej dojeli, da so izvoljeni in da jim je oblast zaupana zato, da skrbijo za mirno življenje in za dostojanstvo tistih, kateri v tej državi živimo in ki smo jih tudi izvolili.

Zveza veteranov vojne za Slovenijo letos praznuje 30 let. Naslednje leto bo enako obletnico slavila Zveza policijskih veteranskih društev Sever. V teh 30 letih je bilo veliko narejenega. Ni toliko pomembno, da smo na skoraj vsa mesta spopadov z JLA postavili spominska obeležja, tudi ne spominske plošče na posameznih objektih. Pomembno je, da sta ti dve krovni organizaciji tisti, ki skorajda v celoti ohranjata spomin na tisti čas, v katerem smo imeli privilegij, da smo lahko sodelovali, tako miličniki kot pripadniki teritorialne obrambe. Nikoli ne smemo pozabiti, da smo bili podprti tudi z vsem, kar nam je lahko takratna civilna družba ali celotni civilni del takratnega obrambnega sistema takrat bil zmožen nuditi.

Zato še enkrat iskrena hvala vsem, iskrena hvala tudi osebju bolnišnice z dr. Merlom in pa gospo na čelu, ki so omogočili, da so naši kolegi naredili to, da bo počutje v tej bolnišnici tudi zaradi tega še boljše. Če dober glas o tej bolnišnici slišimo tudi preko Mure v Prekmurju, potem morate vedeti, da je res dobra bolnišnica. Zato iskrene čestitke tudi vam in hvala še enkrat tudi mojim dragim kolegom in prijateljem iz vseh treh veteranskih organizacij. Hvala lepa.«

Po končanem govoru je pod mentorstvom Barbare Godeša iz Glasbene šole Postojna nastopil Kvartet violina, ki ga sestavljajo: Veronika Hreščak, Hana Jagunić, Ajda Bizjak in Samanta Keglević. Zaigrali so G. Ph. Telemann: Koncert za 4 violine, 1. stavek in A. Vivaldi: Pomlad.

Voditeljica slovesnosti Mateja Jordan je napovedala izredno prof. dr. Natašo Tul Mandić, dr. med., spec. gin. in  predsednico društva Slojenčki, ki je z nasmehom in zadovoljstvom stopila k mikrofonu in pričela z žarom na obrazu govoriti:

» Dober dan vsem, dobrodošli, tako lepo vas je videti tukaj, zelo sem srečna. Rada bi pozdravila vsakega posebej po imenu, ampak vas je preveč. Vsi ste dobrodošli, veterani, ki ste nam izborili to državo in se še vedno borite za nas, kar čutimo vsak dan, ne samo v Postojni, tudi drugje, mladi, ki so tako lepo zaigrali, njihovim mentoricam, vsem ostalim glasbenikom, vsem prijateljem, ki vas je tukaj res veliko, iskrena dobrodošlica. Dobrodošlica tudi mojim sodelavcem, ki se tam zadaj skrivajo, ki skrbijo za to, da smo na tako dobrem glasu, kot ste prej omenili. Spet jih ne bom naštevala po imenih, ker jih je več kot sto.

Vsak dan izrečemo dobrodošlico štirim, petim, včasih celo desetim novorojenčkom in zelo ponosni smo, da se nosečnice odločajo in prihajajo k nam iz cele države. Zato društvo Slojenček, ki podpira vse porodnišnice po državi, zelo podpira postojnsko porodnišnico. Zelo smo hvaležni, da imamo tako dobre prijatelje, da lahko izvedemo veliko akcij na leto. Letos smo izvedli akcijo, s katero smo izboljšali pogoje v naši avli. Postala je svetla, prijazna in še bolj prijazno lahko sprejemamo naše porodnice. V njihovem imenu smo vsi tukaj in zato se vam zahvaljujem tudi v njihovem imenu. Bela barva je tako sveža, tako čista, kot je čisto rojstvo otrok, in tako popolna, kot je popolna mavrica. V beli barvi so skrite vse barve.

Da je tako lepo, gre največja zahvala Dušanu, njega bom posebej omenila, in njegovim kolegom, ki so tu z visokimi lestvami čez vikend, skoraj čez noč, naredili to čudovito halo, in JUB-u, ki je doniral barve. Mojim kolegom in kolegicam, ki so bili potrpežljivi, da so to lahko izpeljali. Zato smo danes tukaj. Maj je mesec ljubezni, mesec mladosti in številnih praznikov. Najprej se začne s prvomajskimi počitnicami, praznikom dela, potem je praznik babic, praznik medicinskih sester, dan družin, čez dva dni bo stari dan mladosti, ki ga nekateri še vedno praznujemo.

Vesela sem, da tudi veterani praznujete, malo v maju, malo v oktobru, vesela sem, da lahko vsi praznujemo v tem lepem sončnem dnevu in hvala, da ste se vsi potrudili, da lahko skupaj praznujemo v tej lepi porodnišnici s temi lepimi sodelavci in prijatelji in da nam je lepo. Hvala vsem! Želimo veliko zdravja našim otrokom, da bi se dobro počutili pri nas, mojim sodelavcem tudi, da bi bili še naprej tako zdravi, energični, polni energije, ki jo vsi črpamo od dr. Merla, če sem iskrena. Hvala vsem, veliko zdravja in sreče, in upam, da bomo še naprej tako dobro sodelovali. Hvala v imenu vseh Slojenčkov, ki prihajajo, in tistih, ki so že uživali v sadovih vašega dela.«

Pred mikrofon je bil nato povabljen Dušan Presetnik, predsednik OZVVS Ljubljana pobudnik in glavni organizator te humanitarne delovne akcije, ki je dejal:

»En lep dober dan, dobrodošli v lepem mestu Postojna, na lokaciji Porodnišnica Postojna. V čast mi je, da vas lahko nagovorim s tega mesta. Menim, da smo izvedli dobro delo, ki je lahko tudi sporočilo vsem ostalim, da znamo tako modra kot zelena linija stopiti skupaj, kot se je pokazalo že leta 90 in 91, in da znamo narediti dobro delo in narediti nekaj za naše najmlajše, komaj rojene državljane Republike Slovenije. Mislim, da to delo izkazuje vnos barvitosti in svežine, pozitivne energije v te prostore, kajti tukaj se rojstvo začne in zakaj ne bi našim najmlajšim omogočili prijazen prvi kontakt in da v nadaljevanju ne okusijo kaj bolj grenkega.

Zahvalil bi se vsem sodelujočim, vsem trem organizacijam, ki so stopile skupaj in složno izvedle to plemenito dejanje. Brez naših sponzorjev sigurno ne bi šlo. Tu gre velika zahvala podjetju JUB, ki nam je omogočil donacijo kvalitetnih produktov, in pa vsem sponzorjem, ki so na tak in drugačen način prispevali, da smo akcijo izvedli. Zahvaliti se moram tudi osebju bolnišnice, kajti s skupnimi močmi in s skupno energijo smo pripeljali zadevo do konca. Ene žal besede ni bilo. Energija, ki kroži v tem objektu, je izvrstna, imeli smo jo priliko izkusiti v teh dneh. Obenem smo še našli datum na svetovni dan medicinskih sester in zakaj ne bi vseh teh stvari pravilno zajeli skupaj, tako kot je prav.

Kot je bilo že prej omenjeno, naša Zveza veteranov vojne za Slovenijo letos praznuje 30 let in v sodelovanju naših veteranskih organizacij smo se odločili, da predamo malo posebno darilo, ki je lahko tudi ena misel za naše naslednje rodove, da gradijo skupaj, da ni samo načelo »Marija k sebi«, ampak da je treba tudi kaj podariti na pravi način. Zavedam se, da zgledi vlečejo. Pustimo slabe in pojdimo naprej z dobrimi. Še enkrat bi se zahvalil vsem, ki ste danes tukaj zbrani, ki ste dali svoj doprinos s svojo prisotnostjo tukaj, vsem nastopajočim, od policijskega glasbenega orkestra in mladine iz Postojne in pa vsem navzočim, našim praporščakom, ki jih imamo vedno ob takih dogodkih zraven, in je prav, da gremo v takem duhu naprej. Veste, kako se je glasilo: skupaj v vojni, skupaj v miru. Dajmo to sporočilo na prijazen način vsem ostalim, kajti praznik veteranov je praznik vseh veteranov v celi domovini. Ta informacija in ta poslanica gre tudi vsem njim. Hvala lepa.«

Darko Repenšek, predsednik Policijsko veteranskega društva Sever Ljubljana pa je izpostavil:

»Spoštovane dame in gospodje, s temi besedami mislim na čisto vse vas, ki ste danes prisotni na tem čudovitem dogodku. Pozdravljam vas v imenu Policijskega veteranskega društva Sever, ki je skupaj s kolegi iz zelene linije, s člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo, Združenjem veteranov Ljubljana 90-91, s kolegi iz Primorske, iz Policijskega veteranskega društva Sever za Primorsko in Notranjsko, ter – kar želim še posebej poudariti – društvom Slojenček v petek, na svečani dan medicinskih sester, vzelo v roke čopiče, se nekoliko popacalo z barvo, pri tem pokazalo ogromno dobre volje in energije, moje današnje besede bodo pa v slogu dr. Merla, ki je rekel, mi kirurgi smo hitri, v tej hiši pa veje dobra volja.

In takšna dobra volja je vela tudi v petek, ko smo opravili dobro delo, ki nas bo tiste, ki smo tukaj bili, spominjalo na ta dan. Že vnaprej nas veseli, da bo spominjalo na to dobro delo vsakogar, ki bo stopil v to hišo in bo to dobro delo morebiti tudi zaznal, če ne drugače, prebral na tablici, ki je v ta pozornostni namen pričvrščena pri vhodu v dvigalo. Zahvala gre vsekakor pobudniku Dušanu in njegovi firmi za to, da smo opravili to delo, mene pa iskreno veseli, da bomo vsi člani našega društva vsako leto znova znali pokazati ne samo to, da gresta zelena in modra linija z roko v roki, kot nekdaj, tudi danes, temveč tudi to, da smo vedno pripravljeni na dobra dela in humanitarnost, ki je sestavni del našega delovanja. Hvala lepa.«

Igor Marentič, župan občine Postojna, ki pravi, da je občina Postojna prostor ljudi, ki se zavedajo svoje vloge je prisotne nagovoril z naslednjimi besedami:

»Lep sončen pozdrav vsem skupaj, bom čisto kratek. Dr. Merlo je rekel, da bo kratek, jaz bom še krajši, pa tudi dober catering vidim na mizi in vem, da ste že pošteno lačni. V to porodnišnico vedno radi pridemo. Ne zato, ker je najboljša v Sloveniji, ampak tudi zato, ker so ti dogodki v porodnišnici vedno simpatični. Postojna je znana ne samo po Postojnski jami, ampak tudi po tej porodnišnici. Tu se je rodilo veliko modrih glav, ne bom jih našteval, ker jih verjetno poznate. Iskrene čestitke ob dnevu, ko Postojna prejema priznanje mesta prostovoljcev, je vaše dejanje tudi dodana vrednost tej pohvali.

Iskrene čestitke tudi v imenu občine Postojna za vaše velikodušno dejanje, lepo gesto, to je krasno darilo. Predvsem veterani, tudi prostovoljci, bodite zgled vsem društvom. Nekateri čakajo, kaj jim bo dano, drugi pa niste taki, ampak ste aktivni in nesebično dejavni, iz Ljubljane v Postojno, kar pomeni še eno veliko priznanje tej bolnici. Hvala vam, vedno ste dobrodošli. Imel sem srečo, da sem slučajno prišel na dan medicinskih sester in takrat tudi izmenjal nekaj besed. Nisem vedel, da opravljate to poslanstvo. Že takrat sem bil resnično zadovoljen in vesel in pa počaščen, da smo se lahko pogovorili. Bili ste na lestvi, prišli z lestve dol, smo si podali roke in nadaljevali ste z delom, ko smo mi zapustili porodnišnico. Resnično, hvala.«

Miranda Ostanek, karizmatična gostilničarka iz Selc pri Pivki  z navdušenjem pove:

»Pozdravljeni vsi skupaj. Jaz sem malenkost v tej zgodbi, zato pa se še toliko bolj iskreno zahvaljujem, da lahko nastopam med temi čudovitimi ljudmi tukaj in v tej stavbi in da nekaj malega tudi prispevam. Mi je v čast. V tej bolnici sem bila v življenju edino tu notri odsotna od svojega dela, iz Miranda bara, ker sem bila vedno tam, in vedno sem bila sprejeta kot kraljica, carica, sprejeta in tudi oddana domov, vse najlepše, kar more biti, in ne bom nikoli pozabila te bolnice, teh ljudi, ki so zame dosti naredili. Hvala vsem, čestitam in zahvaljujem se tudi gospodu Dušanu in ekipi, da so naredili tako lep prostor, in vsem vam. Vesela sem, da sem tukaj, da vas vidim in da sem tukaj z vami. Če pa boste kdaj imeli priliko, pa povabljeni k meni na kozarček, prav osebno jaz vas bom postregla, tako kot jaz znam, prav? Najlepša hvala!« 

Slovesnost se je nato preselila v avlo porodnišnice kjer sta  Dušan Presetnik, predsednik OZVVS Ljubljana in izredna prof. dr. Nataša Tul Mandić, dr. med., spec. gin., predsednica društva Slojenčki uradno predala namenu prebarvan glavni vhod in avlo ter odkrila spominsko obeležje na katerem piše Veterani vojne za Slovenijo smo dobrodelno prebarvali glavni vhod in avlo v porodnišnici Postojna – Ob 30. obletnici Zveze veteranov vojne za Slovenijo – Postojna maj 2023

S tem dejanjem se je uradna slovesnost zaključila. Sledilo je druženje s pogostitvijo.

Zahvala ostalim donatorjem: JUB d.o.o., DIPEX d.o.o., MARTINK d.o.o., SINTER d.o.o., MIRANDA BAR – Selce pri Pivki.

VIDEO celotne slovesnosti

 

Besedilo, foto in video: Janez Platiše