Škofije so še spale, ko so po cesti iz Ankarana danes ob 4.45 zjutraj prišli udeleženci pohoda Ankaran – Triglav. Njihov prvi postanek je bil na Škofijah pri slaščičarni, njihov prihod pa je pospremila pesem in kitara Marjetke Popovski s pevkami. Pričakala jih je kava, Matej je postregel piškote in kljub zgodnji uri je stekel sproščen klepet in obujanje spominov na 18 dosedanjih pohodov. Letos je že 19., ko Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Slovenska Istra in Policijsko veteransko društvo Sever za Primorsko in Notranjsko organiziorata pohod v počastitev osamosvojitvene in narodnoosvobodilne vojne. Od začetka vztrajata, spodbujata in hodita dva klena Škofjota Bojan Rovšek in Vlado Ličen, ki je kot predsednik OZ VVS pred 19 leti idejo o pohodu tudi realiziral. Desetič so jih s pesmijo pospremile Marjetka in pevke, zato so si ob tej priložnosti izmenjali čestitke, rože in brošure. Srečno pot, ki bo trajala teden dni, in še veliko pohodov jim je zaželel tudi predsednik sveta KS Škofije Edmond Gašpar.
Danijel Božič, ki se je pohoda udeležil že 17., je v brošuri ob 10-letnici opisal, kako je steklenička z morsko vodo v nahrbtniku romala na Triglav. »Morje in Triglav! Simbola, združena na slovenski zastavi, združena v glavah in dušah pohodnikov. V poklon domovini Sloveniji. Zanjo so leta 1991 iz naših vrst padle žrtve in pohodniki, veterani slovenske vojne, se jim priklanjamo. Priklanjamo se svobodi, samostojnosti, napreku, sožitju in miru.«
Milan Kučan, ki se je s pohodniki mnogokrat srečal pri Aljaževem stolpu ali na Kredarci, je v tej brošuri zapisal:«Samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo v počastitev spomina na te dogodke porodila zamisel o spominskem pohodu na Triglav. Samo vprašanje je bilo, kdo bo prvi sprejel ta izziv. Sprejeli so ga Primorci. Kar nekaj samoumevna se je zdela odločitev, ki je na pot od Ankarana, od obale našega sloevnskega morja, prek Krasa, Vipavske doline in Trnovskega gozda do Triglava zvabila može, junake vojne za samostojno Slovenijo. Hodili so po poteh skozi kraje, ki so pomembno zaznamovali tako vojskovanje za svobodo Slovencev kot dobrega pol stoletja kasneje boja za obrambo komaj rojene slovenske države.«
