14 pohodnikov, dolga pot, številna prijateljska srečanja in skupen cilj – osvojiti najvišji slovenski vrh, ter počastiti Triglav, simbol slovenstva.
Pohodna sekcija PVD Sever za Primorsko in Notranjsko, se je tudi letos udeležila tradicionalnega spominskega pohoda na Triglav, ki združuje domoljubje, prijateljstvo, tovarištvo in ohranjanje zgodovinskega spomina.
Po dolgotrajnih organizacijskih in finančnih pripravah, ki so potekale že od začetka leta, smo v soboto, 4. julija 2026, končno krenili na pot. Na glavnem pomolu v Kopru nas je pred začetkom pohoda nagovoril predsednik društva Fabio Steffe in nam namenil nekaj spodbudnih besed. Ob 5. uri zjutraj smo se s skupinskim fotografiranjem poslovili od domačega mesta in začeli našo dolgo pot proti Triglavu. Na pot se je odpravilo 14 članov društva.
Naši koraki so nas vodili mimo Luke Koper, Moratinov in Škofij, do vasi Osp. V kampu pri Vovku smo se izdatno okrepčali in spili prvo jutranjo kavico. Pot smo nadaljevali čez Kraški rob, mimo Socerba do vasi Beka. V vasi nas je, kot vsako leto, sprejela družina Valečič. Županja Občine Hrpelje – Kozina je poskrbela, da smo si povrnili moči z okusno enolončnico.
Čas nas je priganjal, zato smo nadaljevali mimo Krvavega Potoka in hriba Kokoš proti Sežani. Gostoljubje nam je ponudila Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ki nam je omogočila prenočitev v prostorih Izobraževalnega centra.
Pot nas je nato vodila do spominskega obeležja »Dan prej« v Divači, kjer smo se na kratko poklonili spominu na pomembne dogodke iz slovenske zgodovine. Tudi tokrat nas je prijazno sprejela in pogostila županja Občine Divača.
Po prijetni noči nas je pričakal zajtrk, za katerega je poskrbel župan Občine Sežana. Okrepljeni smo nadaljevali pot proti strelišču v bližini Dutovelj. Med potjo smo se ustavili tudi pri kipu Srečka Kosovela in mu izkazali spoštovanje, saj je letošnje leto posvečeno temu velikemu slovenskemu pesniku.
V Dutovljah sta nas z značilno gostoljubnostjo sprejela Paulo Rože in Milena Živec. Poskrbela sta, da smo se dodobra okrepčali ob dobri domači kavici.
Iz Dutovelj smo nadaljevali pot do vasice Skopo, kjer nas je sprejela, nekdanja poslanka Državnega zbora Republike Slovenije, Andreja Živic. Ob prijetnem pogovoru in obilni pogostitvi smo obljubili, da bomo njen pozdrav prenesli vse do vrha Triglava. Dogovorili smo se tudi, da bo srečanje pri Živičevih postalo tradicionalno.
Prek Gabrovice smo prispeli do Komna, kjer so nas na posestvu družine Udovič tudi letos toplo sprejeli. Družina je skupaj s prijatelji pripravila bogato pogostitev, s katero smo si povrnili izgubljene moči. Pozdravil nas je tudi župan Občine Komen Erik Modic. Žal smo letos pogrešali običajno finančno in drugo podporo občine, kakršno smo bili deležni s strani drugih občin.
Nadaljevanje poti nas je vodilo prek vasi Sveto do vasi Lipa. Tu smo zaključili drugo etapo pohoda. Gospodar turistične kmetije Leban in podjetnik Bogdan Kosovel sta nam prijazno ponudila prostor za počitek. Da nismo zaspali lačni, je ponovno poskrbela družina Živec iz Dutovelj.
Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo vsem gostiteljem, ki nas s svojo pomočjo in gostoljubnostjo spremljajo na tej dolgi poti. Njihova podpora je pomemben del pohoda, brez katerega bi bilo premagovanje tako zahtevne razdalje še težje.
Naslednji dan smo nadaljevali pot prek Temnice, mimo Cirja in Renč ter Šempetra pri Gorici do Nove Gorice. Na poti smo se poklonili obeležju PVD Sever za Severno Primorsko, postavljenemu v spomin na dogodke med osamosvojitveno vojno.
Krajši postanek smo izkoristili tudi za druženje z upokojeno domačo smučarko. Nato smo zapustili mesto vrtnic in se povzpeli na Škabrijel do spomenika Svetozarju Borojeviću. Tam smo se okrepčali z bogato malico in osvežitvijo, za kateri je poskrbela naša nepogrešljiva logistična ekipa.
Osveženi in polni novega zagona smo nadaljevali pot čez Grgar do Čepovana. Tam so nas gasilci prijazno sprejeli in nam omogočili prenočevanje. Milan in Milenko sta poskrbela za obilno večerjo, s katero smo si povrnili moči za naslednjo etapo.
Zgodaj zjutraj sta nas iz postelj privabila vonj po kavi in obilen zajtrk. Logistična ekipa je tudi tokrat poskrbela za vse potrebno, da smo lahko okrepljeni krenili novemu dnevu naproti.
Prek Čepovanske doline smo prispeli do Mosta na Soči in nadaljevali pot proti Tolminu. Kot vsako leto, smo obiskali podjetje Avtoprevoz Tolmin. Pridne kuharice so nam pripravile obilno kosilo, ki nam je povrnilo moči za nadaljevanje poti.
Tradicionalno smo obiskali tudi Policijsko postajo Tolmin, kjer smo se z vodstvom postaje zadržali v prijetnem pogovoru.
Slovo od logistične ekipe in pot v visokogorje
Iz Tolmina nas je pot vodila proti Koči na planini Razor. Tam je napočil trenutek, ki smo ga težko sprejeli – slovo od naše nepogrešljive logistične ekipe. Pred nami je bilo visokogorje, kamor spremljevalna ekipa z vso opremo ni mogla več z nami.
Slovo je bilo težko, vendar smo vedeli, da se bomo ponovno srečali ob zaključku pohoda na Pokljuki. Oskrbniki koče so poskrbeli, da smo si odpočili in nabrali novih moči za zahtevne gorske etape.
Naslednje jutro smo se odpravili proti prevalu Globoko. Obiskali smo bivak, si privoščili krajši počitek, nato pa oprtali nahrbtnike in nadaljevali proti Komni.
Do Koče na Komni smo prispeli v zgodnjih popoldanskih urah. Prijetno okolje nam je omogočilo počitek, med katerim smo navezali stike tudi s tujimi turisti. Z zanimanjem so spraševali o namenu našega pohoda, zato smo jim podrobneje predstavili našo pot in akcijo »Triglav – simbol slovenstva«.
Pot nas je vodila naprej do Koče pod Bogatinom, kjer nas je prijazno sprejela oskrbnica Urša. Pogostila nas je in nam zagotovila prenočišče.
Nadaljevanje pohoda na je peljalo po Dolini Triglavskih jezer in čez zahtevne Hribarice. Na vrhu smo si privoščili daljši počitek, nato pa se počasi spustili proti Koči na Doliču.
V popoldanskih urah nas je sprejel oskrbnik Marjan Klobučar. Namestil nas je na ležišča, zvečer pa smo si privoščili zasluženo večerjo. Po počitku nas je jutro hitro prebudilo, saj nas je čakal najpomembnejši del pohoda.
Zgodaj smo krenili proti Domu Planika pod Triglavom. Hoja je potekala brez zapletov. Pri koči smo odložili odvečno opremo, se okrepčali z zajtrkom in pripravili na zadnji vzpon. Okoli 11. ure je sedmim pohodnikom uspelo osvojiti vrh Triglava. Prevzelo nas je nepopisno veselje, saj smo uspešno premagali dolgo in zahtevno pot od Kopra do najvišjega slovenskega vrha.
Naš podvig smo, kot veleva tradicija, potrdili s skupinsko fotografijo. Na vrhu smo uživali v prelepih razgledih in obujali spomine na vse trenutke, ki smo jih doživeli med pohodom – od prvih korakov na obali do zahtevnih vzponov v visokogorju.
Preko Malega Triglava smo se spustili do Triglavskega doma na Kredarici. Tam smo se okrepčali in sodelovali na slovesnosti v čast pohodu »Triglav – simbol slovenstva«.
Polni prijetnih občutkov, ponosa in domoljubnega zanosa smo se vrnili do Doma Planika pod Triglavom. Po nočnem počitku smo zgodaj zjutraj začeli sestop v dolino. V družbi drugih pohodnikov smo pot zaključili na Pokljuki. Slovenska vojska nam je omogočila, da smo se uredili za zaključno slovesnost. Organizator pohoda nas je pogostil z okusno enolončnico, nato pa se je začela tradicionalna proslava v prisotnosti predsednice Republike Slovenije. Letošnjo slovesnost je žal spremljalo obilno deževje.
Po koncu pohoda nas je čakala še pot domov, kjer smo se ponovno srečali s svojimi najbližjimi. Od njih smo se poslovili pred tednom dni, da bi opravili pohod od Kopra do Triglava – domoljubno dejanje v čast Triglavu, simbolu slovenstva.
Srečanje po pohodu – spomini, tovarištvo in pogled naprej
Dne 12. oktobra smo se pohodniki ponovno srečali v Smodnišnici v Sežani. V pričakovanju 35. obletnice suverenosti Republike Slovenije oziroma odhoda zadnjih pripadnikov JLA iz Slovenije prek Luke Koper smo organizirali okroglo mizo, namenjeno obujanju spominov na zgodovinske dogodke in našo skupno pot.
V prijetnem pogovoru smo obujali spomine, pregledali opravljeno delo in ocenili aktivnosti, ki smo jih izvedli v okviru pohoda. Sklenili smo, da smo bili uspešni, hkrati pa tudi finančno racionalni in skromni. Srečanje smo zaključili z željo, da se prihodnje leto ponovno zberemo v enakem ali še večjem številu ter nadaljujemo tradicijo prijateljstva, tovarištva, domoljubja in ohranjanja zgodovinskega spomina.
Iskrena hvala vsem gostiteljem, podpornikom, organizatorjem in članom logistične ekipe, ki so s svojo pomočjo omogočili, da smo tudi letos uspešno uresničili naš cilj.
Lep pohodniški in domoljubni pozdrav!
Pohodna sekcija PVD Sever za Primorsko in Notranjsko
