V soboto, 11. novembra 2023 je v Škrbini, pred spominsko ploščo na Fakinovi domačiji, potekala komemoracija v spomin na junaške in tragične zgodbe primorskih padalcev. Komemoracije so se udeležili tudi člani PVD Sever za Primorsko in Notranjsko in Odbor Krasa in Brkinov skupaj s praporjem.
Slovenski padalci, 1943-1945
Del Primorcev, ki so bili mobilizirani v italijansko vojsko, je Italija poslala na severnoafriška bojišča. Mnogi med njimi so bili zajeti s strani Britanske vojske in tako postali vojni ujetniki že konec leta 1940.
Načrt jugoslovanske begunske vlade in odbora iz Italije je bil, da se izmed britanskih vojnih ujetnikov jugoslovanskega rodu izbere »prostovoljce« katere se vključi v jugoslovansko vojsko v emigraciji. Primorski »prostovoljci« so bili tako iz ujetništva premeščeni v Jugoslovanski kraljevi bataljon. Britanske tajne službe, so nekatere primorske vojake tega bataljona načrtovale izuriti v tako imenovane padalce in jih poslati kot pripadnike posebnih vojaških misij v zasedeno Jugoslavijo.
Slovenski oziroma primorski vojaki, so se usposabljali – urili za padalce, v radiotelegrafiji in za diverzantstko delovanje. Urjenje so izvajale predvsem britanske, kasneje pa tudi ameriške tajne službe. Primorci so veljali za zanesljive, polne patriotizma in z veliko željo po osvoboditvi svoje domovine. Cilj anglo-američanov in njihovih tajnih služb je bil skozi načrtovane vojaške misije razumeti situacijo na terenu, vzpostaviti stik s partizanskim gibanjem ter pripraviti primerne lokacije za spust svojih misij in vzpostaviti radijsko zvezo.
Na Primorsko sta se prvi dve skupini padalcev misije Equinox spustili v noči s 17. na 18. marca leta 1943. Prva skupina je pristala pri Šentjoštu. To skupino so pričakali slovenski četniki. Druga skupina pa je pristala pri Desklah in kmalu prišla v stik s partizani.
Prihod padalcev iz teh anglo-ameriških misij, pa je za takratno komunistično vodstvo predstavljalo nekakšno nujno zlo. Na eni strani je za partizansko gibanje to pomenilo politično oz. moralno zmago ter prihod prepotrebne materialne pomoči, po drugi strani pa so bili v strahu, da jim ne bi bil preprečen prevzem oblasti. Negativni pečat se je tako držal vseh, ki so sodelovali ali pa so imeli kakršnekoli stike z anglo-ameriškimi tajnimi službami. Bili so sumljivi in označeni kot »agenti – špijoni zahoda«. Nekateri so že med vojno padli v bojih, drugi pa po koncu vojne izginili brez sledu.
Pred polaganjem vencev pred spominsko ploščo, postavljeno »V častni spomin na 18 Slovenskih borcev za svobodo, ki so darovali življenja za domovino v letih 1943 – 1946«. je navzoče nagovoril župan občine Komen mag. Erik Modic; gospa Sava Gavrič iz Čepovana, hči padalca Nikolaja Severja, pa je predstavila svojo izkušnjo, med tem, ko je raziskovala življensko pot svojega očeta za katerim se je lata 1945 izgubila vsaka sled.
Navzoče sta nagovorili še veleposlanici Združenih držav Amerike Jamie Lindler Harpootlian in Velike Britanije Tiffany Sadler. Slednja se je ob zaključku svojega službovanja v Sloveniji, zahvalila vsem vaščanom Škrbine in Primorcem, ki skrbijo, da se spomin na te hrabre borce nikoli ne pozabi.
Na komemoraciji je sodelovala častna straža Gardne enote Slovenske vojske ter pevski zbor OŠ Komen.
Tekst: Franko Zadnik
Foto: Franko Zadnik , Nardin Aleksander
