V sredo, 26. avgusta 2026, je pred »Knežjo bajto« na Mašunu potekala okrogla miza veteranov policije Sever ob 35. obletnici osamosvojitvenih dogodkov v Sloveniji, s poudarkom na dogajanju na območju takratne PU Koper.
Dogodek sta organizirala Klub upokojencev MNZ Maksa Perca Koper in PVD SEVER za Primorsko in Notranjsko.
Okrogle mize, ki se je začela ob 11. uri, se je udeležilo približno 45 članov in veteranov Obale, Kras Brkinov in Notranjske . Poleg članov obeh organizatorjev so se srečanja udeležili tudi člani KMP Sežana in KMP Nova Gorica. Srečanje je bilo namenjeno predvsem spominu na pomembne dogodke iz leta 1991, ko je Slovenija stopila na pot samostojnosti. Petintrideset let po osamosvojitvenih procesih se njihovi udeleženci še vedno spominjajo takratnih dni, negotovosti, odgovornosti in odločnosti, ki so spremljale dogajanje v Sloveniji.
Okrogla miza je bila zato več kot le obujanje zgodovinskih dogodkov. Bila je priložnost za srečanje ljudi, ki jih povezujejo skupne izkušnje in spomini na čas, ko prihodnost Slovenije še ni bila samoumevna.
V pogovoru so udeleženci obujali spomine na dogodke pred 35 leti, na svoje takratne naloge in odgovornosti ter na trenutke, ki so se jim za vedno vtisnili v spomin. Vsak izmed njih je takratne dogodke doživljal na svoj način, vsem pa je bilo skupno zavedanje, da je šlo za čas, ki je pomembno zaznamoval slovensko zgodovino.
Posebna vrednost takšnih srečanj je prav v osebnih pripovedih. Zgodovino namreč poleg dokumentov in zapisov soustvarjajo tudi ljudje, ki so jo doživeli. Njihovi spomini predstavljajo pomembno pričevanje in dragocen vir za prihodnje generacije.
Ob 35. obletnici osamosvojitvenih spopadov je zato prav, da se spomnimo vseh, ki so v tistih prelomnih dneh prispevali k uresničitvi slovenske samostojnosti. Med njimi so bili tudi pripadniki takratnih varnostnih struktur, policije in drugi, ki so svoje naloge opravljali v zahtevnih in negotovih razmerah.
Takšne okrogle mize imajo pomembno vlogo tudi danes. Spomin na osamosvojitvene dogodke ni pomemben samo zaradi preteklosti, temveč tudi zaradi prihodnosti. Mlajšim generacijam pomaga razumeti, da samostojna država ni nastala sama od sebe, temveč je bila rezultat prizadevanj, poguma in odločitev številnih ljudi.
Petintrideset let pozneje lahko z večjim časovnim odmikom gledamo na leto 1991, vendar spomini tistih, ki so bili takrat neposredno vpleteni, ostajajo dragoceno pričevanje. Prav zato jih je treba ohranjati in prenašati na mlajše rodove.
Okrogla miza na Mašunu je bila predvsem srečanje ljudi, ki jih povezuje skupna preteklost, hkrati pa tudi priložnost za razmislek o pomenu samostojne Slovenije danes.
Spomini ostajajo. Naša odgovornost pa je, da jih ohranimo.
